Tresk zaloputnjenih vrat.
Besede skočijo na šipo.
Ne morem jih izbrisati.
Zažrejo se v steklo.
Režijo se steklene lisice
plazečih, grozečih gibov.
Z vsako mislijo jih je več.
Raztrgajo mi srce
in se razbežijo..
Smrdijo krvave sledi.
Moji psi pa spijo, spijo
Pesem se me je dotaknila, le zažrejo, ne zažerejo.
Lp, Ana
Pesem, ki pozunanja napeto notranje občutje - zelo zgovorne podobe, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!