Vsak dan srečujem kopico ljudi, so
visoki, majhni, srednjih postav, so
nadišavljeni, čisti in lepi, so
smrdljivi, umazani in grdi, so
črnolasi, blond in rjavolasi, so
ženske, moški in kaj vmes, so
tisočih želja, pogledov in poklicev, so
srečni, nesrečni in brez čutil, so
pametni, umni in veleumni, so
trapasti, bedasti in čisto nori, so
senzibilni, fini in zaigrani, so ...

Izvolite prosim, ne spadaš v nobeno
kategorijo, pomislim v sebi. Samo
gledam, tiho zašepetaš. Začutim, da
nisi iz tega srečanja. Stikaš po mojih
mislih, tam ni nič naprodaj, kot vidiš.
Nisi od tu. Vem, ti odmislim nazaj.
Žal si prehitra ali prepozna, napačno
si tukaj in zdaj. Ne, praviš, da nisi
napačno, čas je pravi za neka druga srečanja,
samo to je drugačno. Podaš mi roko in
izginem za vedno v Tvoje oko.

gabriel stormer