Zjutraj, ko sonce ni še čisto vstalo,

blizu obale v morju stara barka ziblje se.

V njej ribič borše pregleduje,

obrvi mršči, mrko gleda,

in prav zanima me,

le kaj po glavi mu roji?

Najbrž razmišlja,

da ulov ni bil kaj prida

in da potrebno vajo bo ponovit,

se na morje spet odpravit

in borše v morje spet spustit.

Morda prihodnjič bo več sreče

in v borši našel bo več rakov, rib.

Le tako lahko si bo oddahnil,

ter dan bo zanj takoj bolj čudovit.

darjapeterin