Ko izgubiš osebo, si pijan.
Pijan od solz in tragične tišine.

Misliš si,
saj bo minilo,
ko v grob te položijo.

Pa na pogrebu vidim sliko,
Sliko tebe, ko trpiš.
Zlomim se, ne zadržujem,
solz, ne žalosti, ne nič.

Sprašujem se, kako težko,
ti je v trenutku tam bilo,
ko si vzel življenje svoje,
na rojstva praznovanje moje.

Ni mi mar, da sem dobila,
tvoj pečat, pozabljena.
Moj rojstni dan sedaj prevzema,
črna lisa tvojega gorja.

Vsak nov dan bi zamenjala,
da ob meni spet bi bil,

moj brat si bil,

in si še vedno.

Ničesar nisi ti bil kriv.

Sama svoja