Ko umirijo se strasti,
ko dan na moči izgubi,
takrat kot čebele iz čebelnjaka
ljudje pokukajo na plan.
Čez dan vročina ta peklenska
je v senco nas silila se skrit
in ko sonce počasi ugaša,
vse kar živi prišlo je na spregled.
Na nebu prikažejo se prve zvezde,
veter rahlo pohiti,
na ducate sprehajalcev
na obalo prihiti.
Večer mine
in prevesi se v noč,
počasi vse potihne
in spanec se prikrade k nam sijoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darjapeterin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!