Ko nov dan se prebudi,

morje je, kot nepopisan list papirja

mirno in spokojno

ter prav nič ne valovi.

To spokojnost zmoti le galeb,

ki na gladino se spusti,

nekaj časa se na gladini ziba

in nato spet odleti.

Ko vanj zabredeš,

je hladno, da te prebudi,

osveži vsak centimeter tvoje kože,

te napolni z energijo in nato kar dalje spi.

Tako čaka, dokler sonce ne prične ga božati lepo

in kopalci v trumah vanj ne zabredejo.

Šele takrat se čisto prebudi

in spokojnost do večera popusti.

darjapeterin