Nekje v paralelnem svetu kot Chio chio san
z očetovega noža preberem
kdor ni mogel živeti častno, mora častno umreti
v drugem sem ženska na vogalu Notre Dame
prosjačim s praznim želodcem
v rdeči četrti bi bil poln
polna
nekje blizu se rojeva slavček s svojim - Ne, ni mi žal
na tretji progi sem pri petih letih obljubljena neznancu
izpod tančic hrepeneče gledam k Himalaji
meji pagodam in dani besedi
vzamem
nimam
na mnogih poteh
prodana zasužnjena zlorabljena kamenjana
občudovana ljubljena čaščena
končana
da se ponovno izgubim v podobah vzporednih tokov
tam ni usojeno da me rešiš v svet
brez ran
poštenih moških dlani
z vrhovi Tibeta pod katerimi je svet
svetišče med najinima kožama
kjer bogovi sežejo po bodalu madame Butterfly
in umrejo v sencah
Pozdrav pred paravanom.
hvala Svit in lp v igro senc
pi
O da, Irena, ker imam do vrta kar nekaj poti, sem že zarana znosil vodo...sicer pa je čez dan moja streha globoka senca.
Huda. Vsaka od teh usod nosi iste strahove in upanja kot mi. In vse si lahko ti.
lp
m
Tako kot praviš.
Hvala, miko
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!