NAPAD IN UPOR

V glavi imam čuden občutek,

ki se ga ne da razložit,

v prsih me tišči,

kot bi me hotelo zadušit.

 

Zgodi se naenkrat,

kot strela z jasnega neba,

me zgrabi za roko,

prijema ne omehča.

 

Je sila nenavadno,

ker daleč na okrog nikogar ni,

le v daljavi slišim,

da pogovarja se nekaj ljudi.

 

Vsi pravijo,

da krdelo hormonov za mano hiti,

da čas je ugoden,

da pridejo mi v kri.

 

Ko prebijejo se v notranjost,

srce nehote jih pošilja po žilah skupaj s krvjo,

se bohotijo in hitijo,

da čimprej zavzamejo moje trenutno krhko telo.

 

Se upiram in branim,

v mislih z rokami maham na vse strani,

obramba je slaba,

se v prah mi drobi.

 

Želim si,

da kmalu prerastem to nevidno stvar,

ki diha mi za ovratnik

in kvari mi dan.

 

Hvala bogu za upanje,

ki zadnje umre,

me navdaja z močjo,

ki vse težave prezre.

 

darjapeterin

Komentiranje je zaprto!

darjapeterin
Napisal/a: darjapeterin

Pesmi

  • 19. 06. 2021 ob 18:36
  • Prebrano 74 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 0
  • Število ocen: 0

Zastavica