V senci lipe stare moje

korenine so ostale.

Zaradi mogočnih korenin

ostal je lep spomin.

Ko lipa zacveti in opojno

zadiši. Mislim si.

Ne vedo koliko so mi

pomenili. Zato ostali

so lepi spomini.

In pride tisti čas, ko

divji veter piha na

ves glas. In še ko listje

pada imam to lipo

neskončno rada.

Ko lipa zacveti in opojno

zadiši. Vanjo udari kakšen

grom. Hvala ti cvetoča

lipa. Rešila si moj dom.

V senci lipe stare moje

korenine so ostale.

A tudi od mojih korenin

ostal bo kak spomin.

Rečem mu. Moj sin. 

Blanka Drnovšek