ko mi je Louise Glück dovolila ozreti se, tam Had
je bilo moje zgodnje poletje
travniki tik pred spregovorjenim cvetenjem
lahko bi se ulegel, slišal pesem črička
čakal in zaprte oči skrival pred soncem
ker mlado dekle ne bi prišlo mimo
noč ne bi bila drugačna, le hladnejša
včasih bi pomislil, kako bi ji vrnil ime
da ne bi imelo senc
izbral bi med zvezdami, morala bi biti noč
ne le tema, ki se je navadiš
in verjameš, da je tišina tolažba
za želje bi bilo to dovolj
ljubezen ni le želja
moral bi dolgo čakati
sanjal bi vsako noč
kar bi v dnevih izgubil
zvečer spremenil in vrnil
lahko bi položil cvet ob imenu
imena je treba klicati
da se sprijazniš, da ni odmeva
mar si ne želimo vsi
že v jutru slišati svoje ime, odmevati
če nihče ne pride mimo
ko čakaš ležeč na travniku
se oklepaš bolečine
in ne bi ga pregnala
če bi ostal do sanj brez objema
tako se počuti zaljubljenec
ki ne prizna
da bo svet izginil v temnem drobcu
ker še lahko poklanja
nedoživeto
tudi če je strah, če je obup, mar ni tudi to ljubezen
tega ni mogoče razdeliti
noben ljubimec noče ničesar deliti
potem bi poimenoval samoten vrnjen kraj
praznine so lahko večne
če se vanje vrača
njeno deklištvo
ponovno bi vzel njen obraz
med roki, govoril o ljubezni, predvsem o ljubezni
ne bi je bolelo
čeprav bi bila beseda ljubezni
kakor laž, pomislim
povoj laži ne more prizadeti mrtvega –
saj je predaleč
kar ostaja resnici
(Iz cikla: Louise, o dvojini še nisva govorila)
Poslano:
17. 06. 2021 ob 00:33
Spremenjeno:
17. 06. 2021 ob 00:34
ko me zjutraj kliče šef, pa kje si ti,
a ti misliš prihajat na delo kadar se ti zljubi,
se mi res ne ljubi, in ne vem zakaj moram, še gledati tega naduteža.
ta pesem mi deluje podobno ; kup fasciklov, ki mi jih sodelavke elegantno prepustijo.
sama sem kriva, ker zamujam. Šef pa, ker ne ve, da je vsak račun izdan prezgodaj. barabe časti in denarja pohlepne.
dobro, da sem našla ta krog, in da je življenje še naprej eno. celo neskončno.
trudim se biti predana
lp
Nina
Radosti me tvoj liričen pristop in ubesedovanje občutij; nežna je tvoja poezija, kot mehka dlan ljubeče osebe, Poet Jošt!
Prijeten, sončen dan ti želim,
Sašo
Nina, :)
Ja, res, moje pesmi so v fasciklih, po škatlah. razmetane po policah in po pisalni mizi in zgubljéne in zgúbljene v medmrežju.
Neskončnosti pa verjetno pripada tisto, kar še ni izrečeno.
Torej še veliko.
Lp!
Jošt Š.
Sašo, hvala!
Tudi če kopljemo nekaj klafter globoko, so tam besede.
Lep dan!
Jošt Š.
ljubezen ni le želja
moral bi dolgo čakati
Jošt, poklon, Marija
Marija, prisrčna hvala, da lahko delim svoje verze s tabo.
Lep pozdrav!
Jošt Š.
Pesem spraševanja in spreminjanja (čeprav le kot možnost, premišljevanje o tem, kaj bi bilo, če ...), predvsem mi je zanimivo, kako vstopaš s pesniškim odzvanjanjem v poezijo L. Gluck - imenitno, čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala!
Pomembno je, da se nas pesmi drugih avtorjrv dotaknejo.
Lp!¨
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!