Potujemo k razkritju biti
kot človek
ki se vrača domov
In kjer ni ničesar
pesnimo
Po stenah razobesimo slike
Temu kar predhodi
iščemo ime
kot potapljač ki najde
starino
amforo polno modrine
Do takrat
se izgovorimo
ker vse išče
svoj temelj v misli
svojo oporo
Izgubili bi se
v viharju božje kazni
v grozi smrtne ure
brez najpristnejše bolečine
biti
bolečine
ki jo poznajo matere
kot potapljač ki najde
starino
amforo polno modrine
Res, skozi ženske-matere vsi prihajamo na svet.
Pozdrav v dan.
Pozdravljen Svit!
Ja, Mati je tisto prvo, pa tudi tista, ki stoji ob križanem bogu, Mater dolorosa.
Tako je najbližje temu ontološkemu in ga razsvetljuje.
Mati je resnica, ali prav bolečina resnice. Ker, ogromno je blodenj in neke privajenosti na temo.
Toliko.
lp, m
G.miko si našel amforo živlenja,upam da si.lp
...amfora življenja..., lep izraz!
Bom vprašal majko, če jo lahko tako kličem.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!