Živa
Včasih se mi zdi,
da sem živa,
drugič, da sem zrak,
danes bi s tabo se ljubila,
dokler ne odpelje
zadnji vlak.
Ko bom vanj vstopila,
sedla, oči zaprla,
se pretvarjala,
da sem nate pozabila,
se v resnici prekleto
zavedala,
da bom čez leto dni
še vedno vedela,
da bila sem tvoja vila.
Ne morem reči,
da je usoda kriva,
saj vsak si piše sodbo sam,
a nekaj bo na tem,
da moja sodba
se v moji zibki
je rodila.
Ko le bila bi še vedno živa.
O ja, pa še kako si živa, Lili!
Pesem mi je všeč. Samo tako naprej.
LpM
Hvala Maki, res lep komentar!
Poslano:
15. 06. 2021 ob 16:49
Spremenjeno:
15. 06. 2021 ob 16:50
da je usoda kriva,
saj vsak si piše sodbo sam,
a nekaj bo na tem,
da moja sodba
se v moji zibki
je rodila.
Na srečo je tako: ko se rodim, pridem iz blaženega miru nedolžen. Spomin o tem pa z rastjo ponikne v nezavedno. Ko sem se pripravljen soočati zavest vstopa v moja dobra in slaba početja. Le tako lahko opažam, da je "eno življenje" nadaljevanka.
Čestitke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: LiliOg
- 15. 06. 2021 ob 10:54
- Prebrano 312 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 71.01
- Število ocen: 5