Kirurg
Nežno me oviješ
v haljo zeleno,
pogladiš po temenu,
in me položiš na mizo.
V brlenju luči nad nama,
mi v trebuh vsadiš metulje,
vsak utrip njih kril
je najin trenutek.
Trebuh zašiješ,
zdaj odpiraš srce.
Vsak kotiček napolniš
s svojim imenom,
s svojim životom,
vonjem po naju.
Bolščečemu v sijaj luči nad mano,
se nasmehneš, češ:
Vse bo dobro!
in mi s kirurško
natančnostjo razparaš srce.
V kovinsko ledvičko
previdno nabiraš,
vse kar je tvojega,
amputacija biti,
ljubezni niti,
počasi odteka,
najin spomin.
Poslano:
15. 06. 2021 ob 10:36
Spremenjeno:
15. 06. 2021 ob 10:36
Čudovita! <3>
Ja. Mene je premaknila.
Hvala za ta prikaz dvojine. ♡
Draga Ananda in Maša! Hvala vama za te lepe besede. Tudi mene premakne, vsakič znova, ko jo preberem začutim bolečino.
Poslano:
15. 06. 2021 ob 17:20
Spremenjeno:
15. 06. 2021 ob 17:22
Vse bo dobro!
in mi s kirurško
natančnostjo razparaš srce.
Še dobr da anestezija je.
Čestitke
Čestitke, kljub temu, da je srce razparano, ne čutim zagrenjenosti:)
@Svit: Hvala!
@damjana: Srce se para in celi, to je naravni cikel. Brez bolečine, ne bi znali ljubiti. Grenkobo je treba tri dni grgrati, se smiliti samemu sebi, zaviti v deko in tuliti, potem pa jo izpljuniti. Eh, srce je pač cigan.
lp,
gregi
Ukini en "nežno" v prvi kitici, ok? Odlična pesem, mimogrede !!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregi
- 14. 06. 2021 ob 22:01
- Prebrano 439 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.76
- Število ocen: 7