Vprašal ga je,

kako se piše.

Dobil je odgovor,

brez besed.

Ujetnik,

na vprašanje.

Vprašal ga je,

ne da bi spregovoril,

če se mu meša.

Mešalo se mu je,

brez mešanja.

Zmešal je svoje ujete misli,

v svoji ujeti glavi,

zmešani glavi.

Brez da bi mu odgovoril,

je govoril,

da ima namišljenega prijatelja,

velikega,

debelega,

hudobnega in zlobnega,

prijatelja,

v svoji glavi.

Imel je ime,

imel priimek,

službo, dom in avto,

ujet v mislih tega norca.

Rekel mu je,

da je cepec,

da je norec in debil,

na lep način,

na nizkoten način.

Na enak način,

mu je odprl glavo,

odprl misli,

odprl možgane,

odprl mu je ujetega.

Ni ga bilo,

namišljenega prijatelja.

Ni ga bilo,

ujetnika.

Ni bilo misli.

Nič več,

bil je le zmeden norec,

odprte glave.

Angel