Zemljo, ki se mi nabira za nohti zbiram v steklenih kozarcih in jih postavljam na balkon,
v sedmem nadstropju ustvarjam gozd, ki ga ne vidim več.
Zjutraj kličem nimfe, škrate in mravlje in ko si posteljejo,
zaprem kozarec, s prsti zdrsim po njegovem robu.
Z mano ste varne.
pesem, ki na simboličnem nivoju izrazi željo po zaščiti nebogljenih in odtujenih ... Odlična, žalostna in kanček temačna zaradi nemoči, ki pride do izraza v realnosti teh nemogočih časov ...
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: h.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!