se skrivaš, pod
angelskimi krili, na
obrobju gozda, masko si
nardil, da nekaj božjega
boš dobil.
Tam sediš in mrtvih, ješ meso
nekaj gnilega je,
pes brezzobi ti moralo liže,
pleše ss ples in vedi da nikoli
več,
ne bo bog postal,ta ki tisoč let
bi vladal rad.Ja, hudo ti je,
ko samomorilno zapustil te je ,
tvoj brkati pajac.
Zanimivo videnje stvari. Zgodovina ne dopušča mirnega spanca.
lp,cane
Cane, pri tebi jaz čutim eno tako bolečino, pristno srčnost, na trenutke izgubljenost, a vem, da vse življenjske izkušnje kalijo čudovito dušo.
Skratka, življenje ni pravljica, vedno pa obstaja možnost, da to postane.
Vse lepo ti želim.
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: cane
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!