Duh je bistvo
Železna palica
Njega
ki ne protislovi sebi
Človek
zbegan
beži od ogledal
ven
na prosto
Kot iz mrtvih oči ribe
bolščijo vanj vprašanja
Beži v naročje biti
Sam odgovor
Nerazumljen sebi
pada
z okusom
nesmrtnosti
v ustih
- na koncu
sem čisti Nič -
Izgovorim se
Izgovarjam besede duha
Spominjam se
sester
bratov
božjega srca
Njim gre Slava
miko, včasih se prepozno spomnimo, razbita ogledala pa ne morejo več pokazati lepega odseva ...
Modro, globok zapis.
LP, Stojan
Hvala, Stojan, za odziv.
Biti nič, preprosto biti -človek-, je lahko osvobajajoče in potencialni konec zgodovine kot permanentne katastrofe.
Upanje neke filozofije...
lp, m
Miko,tukaj ni kaj za filozofirat.Tak je in tako bo,en za drugim gremo.lp
Mislim bolj na to, kaj je duh in kaj sploh sem jaz, ki sem prah in veter, torej čisti nič.
Kar ostane je Beseda, ta je, ki je.
Iz rečenega pa še sledi, da je jalova vsa tosvetna ambicija in slava, in da pripada tistemu kar je v Večnosti.
Nisem na stališču, jejmo pijmo veselimo se, ker danes smo, jutri umremo...to bi bilo navadno dviganje galame, niti nisem na stališču obupa.
Hočem le zreti svoje bistvo.
S spoštovanjem,
m
Miko, z užitkom berem tvoje komentarje...:)
Hvala Damjana, me veseli tvoja pohvala.
Lep dan še naprej,
m
miko, bistvo življenja je prepuščanje.
Filozofija življenja zame ni nič drugega kot življenje samo.
Lepota sprejemanja je kot simbioza celotnega telesa, ko tudi filozofija izgubi svoje definicije.
Kakorkoli, branje tvojih del je vsekakor nekaj posebnega, ko začutiš nekaj več (drugače)
Se veselim naslednjih tvojih del,
Stojan
Hvala, Stojan!
Bom upošteval.
lp
Kot iz mrtvih oči ribe
bolščijo vanj vprašanja
V obdobju mojega brezdomstva, tam v 70. letih, ko sem prenočeval na poljih, jasah, kozolcih, pod krošnjami brez odeje, me je vsaka jutranja rosa postavila na noge...nekaj časa sem "bival" v gozdu blizu pokopališča kamor sem se zarana ves premražen hodil gret v vežice kjer so skoraj vedno bili kakšni umrli...kot paradoks, mar ne? No, odšel sem na cesto ker sem hotel zvedeti "kdo sem in kaj naj bi sploh počel na tem svetu..." Ker sem imel motiv se nisem vdal v usodo, ampak sem pričakoval odgovor, ki sem ga tudi dobil, a to je dolga zgodba...še danes me motivira stik s presežnim, ki sem ga takrat pridobil. Zato dobro razumem o čem govoriš.
Čestitke za "jecljanje."
Svit, hvala! Vidim, da si marsikaj prestal.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!