drevesa človek, a ma siempre
zaenkrat je precej
enačb
določajo mehanizem telo
prepir
atomsko bombo
celo poljub se da izračunati
v vakuumu
ko že eden odhaja ko
ne ostane od trenutka nič
več kot slina
instinkt
je del matematike ki
ga raznese ob
dotiku ali
namigu
tudi vse ostalo postane tekočina
narava v nas
vztraja še bolj
ko smo tik ob zlomu
prsti iščejo način
usta se upirajo ob novih polglasnikih
ne gre
drugače človek
ne gre
za zmeraj
res je
kar praviš
tako in tako
jaz samo pišem blabla-je
tko vsi misljo, ker vidjo samo moje
kritike drugih pesmi.
ampak do sebe sm še bolj neizprosen :D.
torej daš v svet le najboljše - po neizprosnosti
kar se mene tiče, niti blizu :D
hence the self-hatred
urednica
Poslano:
17. 06. 2021 ob 14:43
Spremenjeno:
17. 06. 2021 ob 14:43
Prinašam možnost za kritiko in izboljšanje:
to takrat ko eden že odhaja ko
ne ostane od trenutka nič
bolje ->->
ko že eden odhaja ko
ne ostane od trenutka nič
hrhr, tako sm mel najprej, ampak
sm potem spremenil. don't ask
me why :D.
Pardon, še nekaj:
ko smo tik pred zlomom
?
ob zlomu domneva, da se že
dogaja
in da od tega ni pobega
A, razumem.
Ne gre torej za zmeraj, tudi ob zlomu ni pobega, vmes pa je vse polno enačb, ki pri tem kaj malo pomagajo. Zanimiv ekistencializem (ali pač determinizem, če zaupamo enačbam?), v katerem vztraja narava.
Čestitke,
H
sure, sure :)
helena para siempre
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 11. 06. 2021 ob 12:47
- Prebrano 571 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 46.5
- Število ocen: 1