Bil si voda,
ki me je zalila,
tik preden bi usahnila.
Bil si blazina
po dolgem spanju
na kamenju ostrih robov.
Bil si varnost,
tako resnična in pristna,
da je v verovanje spremenila še najgloblji brezup.
Sončni žarek,
ki je posijal name,
da bi me imel nekdo rad.
Veter v jadrih,
ki me je nesel
preko poprej neslutenih širjav.
Iz tega sem zrasla.
Moje korenine so trdne
in krošnja široka.
Ti pa odpadaš z mene kot listje,
ko je čas,
da v jeseni pregrne tla.
Bil si rešitev, sedaj pa...
Lepo napisano.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: CountryRose
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!