***

Nenaspan sem

nenaspan žulim

s pogledom cvetoče

pelargonije na svojem balkonu

nenaspan pozdravljam ljudi brez

obrazov ali dlani

nenaspan strmim

v steno polno razpok

krvavih od neobstoja nenaspan

molim k bogu ki nosi

slušalke medtem ko tulim

z megafonom iz vrteče krogle

polne brezsramnih nenaspan

ljudi sem

nenaspan

nasedam samemu sebi

ko polagam

v usta

        v zemljo

                     v nebo

zlata semena

in verjamem

da bodo vzklila

v ljudi

s prijaznimi obrazi.

Tom Veber

ŠpelaU

Poslano:
01. 06. 2021 ob 13:22

Tom zelo lepo, jah upanje umre zadnje :-) Lp, Š

Zastavica

Tom Veber

Poslano:
01. 06. 2021 ob 17:39

Tako je, na lepe dneve! Lp, Tomn

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
07. 06. 2021 ob 11:06

Zelo veliko nenaspanosti, ki se skorajda opoteka skozi verze, in potem preobrat po stopnicah, ki ovekovečuje tisto trmasto upanje, ki se prebije tudi skozi skoraj popolnoma zaprte veke.

Čestitke!

H

Zastavica

Tom Veber

Poslano:
07. 06. 2021 ob 12:23

O, najlepša hvala, draga Helena za tako lep zapis. Vse dobro, Tom

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tom Veber
Napisal/a: Tom Veber

Pesmi

  • 31. 05. 2021 ob 17:53
  • Prebrano 432 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 169.53
  • Število ocen: 7

Zastavica