***
Nenaspan sem
nenaspan žulim
s pogledom cvetoče
pelargonije na svojem balkonu
nenaspan pozdravljam ljudi brez
obrazov ali dlani
nenaspan strmim
v steno polno razpok
krvavih od neobstoja nenaspan
molim k bogu ki nosi
slušalke medtem ko tulim
z megafonom iz vrteče krogle
polne brezsramnih nenaspan
ljudi sem
nenaspan
nasedam samemu sebi
ko polagam
v usta
v zemljo
v nebo
zlata semena
in verjamem
da bodo vzklila
v ljudi
s prijaznimi obrazi.
Tom zelo lepo, jah upanje umre zadnje :-) Lp, Š
Zelo veliko nenaspanosti, ki se skorajda opoteka skozi verze, in potem preobrat po stopnicah, ki ovekovečuje tisto trmasto upanje, ki se prebije tudi skozi skoraj popolnoma zaprte veke.
Čestitke!
H
O, najlepša hvala, draga Helena za tako lep zapis. Vse dobro, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
- 31. 05. 2021 ob 17:53
- Prebrano 578 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.53