Pojete pesmi, ki jih ne mara.
V ustih so vaši okusi.
S prstom kažete, kam naj gleda.
Prižigate rdeče luči,
zakrivate križišča.
Ponujate objeme, ki vežejo,
čustva, ki krivijo.
Rišete jo tam, kjer noče biti.
Bledi.
V mrtvilu vaših odsevov.
Ne more več.
S kriki prereže popkovnico.
Celi rane.
Išče ostanke svoje krvi.
Ponujate objeme, ki vežejo,
čustva, ki krivijo.
Rišete jo tam, kjer noče biti.
Nada, zelo globok zapis, meni je to čisti "krik Duše", ko naše delovanje brezglavo tava. Seveda je morda tvoj namen drugačen, ker je še veliko indicev, kdo to kriči.
Vsekakor poklon.
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!