PTICE
v belo jutro je vstajala bela svetloba.
drevesa so dvignila bele oči
in čisto narahlo vzdihnila.
nebo je obrnilo bele roke
in opazovalo svoje bele prste.
sneg je skril barvo.
po zraku so v beli tišini plavale bele ribe.
kot da bi bile tam od vedno.
nežno se me je dotikal bel puh.
to jutro so izginile ptice.
Bela kot barva izginjanja, bolečine, hkrati pa barva možnosti, neskončnosti, nedokončanosti ... Veliko odtenkov se skriva v njej.
Čestitke,
H
vesssnaaaa fur immer
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 30. 05. 2021 ob 20:52
- Prebrano 448 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 213.3
- Število ocen: 7