Glodam svoje strahove,
ki se prepletajo z vejevjem okostja.
Vetru zastaja dih in peče vodno gladino …
Jaz pa še vedno od sijaja zaslepljena
tonem v luknjo črnega spraševanja.
Zakaj? Kdaj? Kako? Konec!
Odlagam kose sebe
in postal boš zaključna plesna figura.
Dva zadnja verza sta udarna. Bravo Špela.
LpM
Glodam svoje strahove,
ki se prepletajo z vejevjem okostja
Ta je pa dober filozofska:-)
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ŠpelaU
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!