Na jutarnjem suncu zablistala rosa,
Po nezreloj travi zaplesala kosa.
Sa otkosom svakim cela četa pada
Zelene mladosti – vojska golobrada.
Na poprištu bitke žeže sunca zraka.
Prepoznah med palim Maslačka i Maka.
Pred srušenom kućom preplašeni mravi
Bezglavo srljaju po mirisnoj travi.
Tu proleća svakog nova bitka čeka
Jer tako je bilo sve od pamtiveka.
A idilu krasnu sred livade cvetne
Kvari samo uzdah moje rime setne.
Ana,
Katice,
Špela,
Hvala lepa! Ne vem, imam občutek, da me deklice imajo raje, kot fantički. No, pa naj bo!
Maki
No, pa naj bo Maki, tudi fantiči te imamo radi :-) (pa ne okol govort)
Stojan
Čestitke, Maki, lepa pesem, dobra tema.
Ravno včeraj sem se peljala s kolesom čez polja in povsod:
Sa otkosom svakim cela četa pada
Zelene mladosti – vojska golobrada.
Premišljevala sem, koliko življenj (ptičjih, srnjih in bog vedi kakšnih mladičev) pokosijo sedaj s temi velikimi kosilnicami, ko kosijo še nedozorelo travo, ravno v času, ko živali polegajo mladičke.
Včasih so kosili s kosami in to vsaj kakšnih 14. dni kasneje.
Lp, Marija
Hvala Marija. Veseli me, da si na takšen način doživela to pesem. Res je, vse kar si zapisala. Posebej sem vesel, da si omenila ročno košnjo; v kratkem bo pesem na to temo.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!