nekje na poti
sem se ustavil
potipal žepe
in ugotovil, da sem
izgubil vse zemljevide
tudi kompas
je padel v vodo
...
trenutek
šok
zajame telo
pot
preplavi
pot
tema
zalije
svetlobo
...
steber
...
nebo
zemlja
in
drevo
skala
reka
in
mah
....
veter
prišepne
...
ne išči
in
našel
si
Kot takrat, ko sem bila še junior, pa sem našla Prešernovega jurja v kavbojkah, pa ga sploh nisem iskala. Seveda, sem bila vesela tudi Plečnika, Jakopiča, Gallusa... samo Kobilica in Cankar nista nikdar takole skočila iz žepa. Onadva sta bila shranjena drugje, ne po žepih.
haha , vrhunska prispodoba , sem podoživel najdbe, tolarje in strgane kavbojke :) hvala
Včasih iščemo in ko najdemo, spoznamo, da je bil
potreben samo drugačen pogled.
Dobra!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!