Vprašam jo,

zakaj gleda v tla.

Tiho reče mi,

da pretepel jo je.

Vprašam jo, 

zakaj je žalostna,

odgovori mi,

zaradi udarca.

Tepel jo je.

Vprašam jo spet,

zakaj molči.

Tiho, tiho mi odgovori.

da spet jo je namlatil do kosti.

Udarec.

Vprašam spet jo.

spet in spet,

vprašam jo,

zakaj je zmršena in neurejena,

zakaj vsa bleda je in zaskrbljena.

Ona tiho je,

molči.

Vem, 

da od udarca jo bolijo vse kosti,

na bluzi njeni sled krvi.

Pa vprašam njega še tako:

Zakaj, grdun si tepel jo?

Gleda on ter govori:

Gledala je v tla,

sebi se je smilila.

Da bila že žalostna, mulasta in zjamrana.

Da je tiho cele dneve bila,

da se nikdar ni uredila.

Reče dedec mi še par besed.

da še,

dosti drugih,

je in,

lepših deklet.

Ona,

reva uboga se zlomila,

tiho, tiho in molče je rana njena govorila.

Angel