Trenutek

Kava je ujela slutnjo v oblak

in jo puhnila v trenutek.

Naznanil si ga vljudno;

hvala, dobro sem spala.

Ko bi moral reči,

da so ptiči pojedli vse seme,

si na staro kuverto narisal nebo.

Hipen dvom je hušknil čezenj;

očí, pokaži mi očí –

so modre ali zelene?

Zapečatil je priložnost in

segel po svinčniku.

Prečrtal je jug.

Odválil si zahvalno skalo in

v trebuh trinogega kompasa

žvenketnil zaspominjene ključe.

Hudičev algoritem jih stalno

naplavlja na plano.

Prekleti ptiči iščejo seme in

trdijo, da zima še traja.

DunjaPG

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
25. 05. 2021 ob 12:46

Toliko vsega v enem trenutku - od zaspominjenih ključev neke preteklosti, do oči dvoma, ptičev, ki vztrajajo v zimi ... vse, navidezno naključne podobe (kot na mizici ob vhodu v stanovanje), pa pričarajo grenko-sladek okus jutranje kave.

Čestitke!

H

Zastavica

DunjaPG

Poslano:
26. 05. 2021 ob 07:11

Ooo, hvala. Včasih kakšen trenutek odloči.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

DunjaPG
Napisal/a: DunjaPG

Pesmi

  • 22. 05. 2021 ob 17:19
  • Prebrano 433 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 117.72
  • Število ocen: 5

Zastavica