Lunini monologi 28
Gledam spet dol.
Vse je vsako noč enako.
Spodaj so ljudje.
Kakšen od njih gleda vame.
Včasih se sprašujejo,
če jim je dovoljeno ljubiti ali ne.
Ker jih je tega vprašanja strah,
se delajo, da sprašujejo mene.
Slišim.
In vem
še manj kot oni.
Ne odgovorim.
Monologi so le zame.
Vprašanja pa le
za njih same.
Vse je vsako noč enako.
Spodaj so ljudje.
Kakšen od njih gleda vame.
Včasih se sprašujejo,
če jim je dovoljeno ljubiti ali ne.
Ker jih je tega vprašanja strah,
se delajo, da sprašujejo mene.
Slišim.
In vem
še manj kot oni.
Ne odgovorim.
Monologi so le zame.
Vprašanja pa le
za njih same.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 16. 07. 2009 ob 17:40
- Prebrano 794 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 278
- Število ocen: 11
