U tom času izvijala se upečatljivo i jasno
kao prvi snovi potopljeni u ogledalima
Da vizija nije trajala neshvatljivo kratko
u zanesenom bokoru šumske svile
mogao sam spoznati Nedokučivō
pomislim i shvatim da magijom
još samo zvijezdama skrećem putanju
po kojoj se penjala uz hridine naših
bivših postojanja u kojima su zauvijek
ostali naši likovi
Naša braća ljudi uvježbanom su
koreografijom uzalud vukli mreže
iz duboke modrine njenih očiju
zagledanih u zajedničku vječnost
Odstati v odsevu, se stopiti s podobo, ki je prešla in se nikoli vrniti zares, tudi če te ljudje s spretno koreografijo vlečejo na to stran ... pesem, ki nas staplja s prividi, čestitke,
lp, Ana
Ana, najljepše se zahvaljujem!
lp,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!