Umetnost obrekovanja
mrzlična pojedina
duš
ob vinu
in tisti
kaj te boš s kulturo
je dovolj
da si izberem samoto
in nekoliko dražji lokal
Izberem si molk
kot očaki
čeprav ne vem
kje naj si kupim pameti
v tem mestu
kjer je omikanost
znak slabosti
Lovec sem
na iskren nasmeh
v breznu privoščljivosti
ki se prav tako
oblači v smeh
Tujec sem
v blatu
poteptanih sanj
in z dna
pišem si spomine
netim iskre
z mokrim kresilom ljubezni
in z dna
pišem si spomine
netim iskre
z mokrim kresilom ljubezni
A veš miko, se sprašujem, bi sploh imeli kaj za pisati, če bi bilo življenje raj? (hm, tema za naslednjo pesem).
Lep, a krut zapis.
Lp, Stojan
Stvarnost mojega mesta, ampak, hvalabogu, niso vsi antikulturniki. Hvala za komentar.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!