lepotica

sem te našel
ubogo na hrbtu,
si ležala,
si bla res lepa
čist mokra preznojena.

zeleno rjava
s travo
obdana,
dolge noge
lepa glava
obraz lep
kot da vinčijev
oklep,

ustnice
kličejo poljube,
sonce pobira
zadnje rumenjake
drevesa več ne norijo
in ptiči govorijo
zadnje pesmi,

v dravi valovi
se ljubijo,
on brez nog je shodil
duše se zapirajo
jaz pa te nosim
domov.

ja pod vodo si ponorela
tvoj oklep se je malo
že lomil
sva pa uspela
da si zopet zaživela.

potem mleko steklo je
čez tvoj obraz
šla si vsa lepa
nasmejana,
jaz pa tudi v miru
sem zaspal

cane