Z visokimi petkami je prišla,

z ostrim pogledom je gledala,

z nemirnimi očmi je švigala,

s svojo primarno vsiljivostjo.

Pohodila me je,

vsiljivo,

me pogledala vsiljivo,

nato pa vdrla v moj svet.

V mojem svetu nasilja,

ni prostora več bilo,

za to lepo deklico.

Nisem mogel je sprejet,

v ta svoj izprijen svet,

z mene ona je budalo,

naredila kot za šalo.

Ko sem zrl v drugi svet,

svet brez nje,

brez teh deklet,

brez vsiljivk,

brez kač, dvoživk.

Skoraj sem spoznal resnico,

da sem storil si krivico,

da sem vrgel lepotico,

na odstavljeno polico.

Tisti svet,

kjer bil budala,

tisti svet,

kjer se smejala,

tisti sprijen,

poln vsiljivk,

poln golazni in dvoživk,

tisti svet ni nič drugačen,

saj ostajam tu budala,

saj še ona bo smejala.

V svetu tem,

kjer res živim,

diham,

hodim,

se jezim,

je vsiljivk za polno mero,

sam pa špilam milo jero.

Ta gospa je zdaj odšla,

z mojega nasilnega sveta.

Angel