VEČERJA ZA DVA
šla sva
v šepet noči
lačna sva se ugnezdila
med praprotjo
na mesečini trav
sva vzhajala besede
da so zadišale
prelila sva jih v drget
z žejo v očeh
sva se sklonila
k rdečemu izviru
in počasi pila vino poljubov
pod bledim obrazom lune
pripetim na veliki voz
je zagorel kres
pepel je nahranil korenine
Lepa pesem. Čutna
Konec me je spomnil na najstniške čase, ko sem zbirala cigaretni pepel naše klape in ga trosila h koreninam vrtnic, da bi lepše rasle.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 15. 05. 2021 ob 10:59
- Prebrano 278 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 38.5
- Število ocen: 1