Ljubimec in privid
Za srečo
vržeš še zlatnik v vodnjak
a ne slišiš
poljuba vode
V poletni noči
ni več hrepenenja lutnje
Ne reci
kaj sploh hočeš
ko hodiš med oljkami
in stojnicami mesečine
Sence v noči
so koraki
ki te vodijo stran
od pristanišča
gor k cerkvi svetega Vida
Zmeraj v mislih
plešem s tabo
poročen
s kapljami rose
na mreži
ko hodiš po obzidju
in gledaš ven
v odprto
O ne čakaj več
poletje se zaklepa
kot mestna vrata
Grozdje je prezrelo že
s kamnitega obzidja
že prši jesen
vržeš še zlatnik v vodnjak
a ne slišiš
poljuba vode
miko, lepo te je "brati"
Hvala, Stojan! Enako, rad preberem tvoje pesmi.
lp, m
Poslano:
15. 05. 2021 ob 10:47
Spremenjeno:
15. 05. 2021 ob 11:15
Na obzidju duh očetov
Hamlet misli ali bil bi ali ne
ne ve za greh poetov
ko je čakanje in up vse
kar je lepota v bolečini
prisrčen pozdrav, Miko
lp
Draga Irena, hvala za lep komentar v pesmi!
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 15. 05. 2021 ob 00:43
- Prebrano 400 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90.13
- Število ocen: 6