Ko jutro se stori,

mene ni,

mene ni.

Ko odprem oči,

jutra ni,

jutra več ni.

Ko se zbudim,

ko se prebudim,

nimam oči,

nimam oči.

Ko se zvečeri,

ni ne jutra,

ne noči,

le sam gledam skoz zaspane oči,

zaspane oči.

Ko jutro se spremeni,

nimam nič od večera,

ne od noči,

od noči.

Ko vstanem sred noči,

sred jutra gledam skoz oči,

se z glavo zadanem ob postavo,

ob postavo.

Pravi mi v obraz,

v oči,

da ni ne jutra,

ne noči.

Angel