Spomini različni v katerih trpiš
Sizífa prekašaš
Z zavezano glavo v pozornost tiščiš
a je ne prenašaš
Me prosiš za roko - pomoč - da vzdržiš
Boš šla z mano? vprašaš
Pogled me zanima. V očala ihtiš
a v dušo še jokaš
Je godba preglasna. Si druge želiš?
jo trpko poslušaš
Pa metrum turoben da zraven zaspiš
Morda ga preziraš?
Besede vse neme - ti jih še dušiš
ponoči obujaš
spomine. In v taktu njih se zavrtiš
Odsanjaš. In čakaš
da v pesmi se drugi v dno Jaza sprostiš
ko resno se vprašaš
Mar k zvezdam se splača? Tam v temi čepiš
tišino poslušaš
V vsem hladu in mraku se nase jeziš
Življenje Odtakaš.
Prekineš to bedo. Se v jutro zbudiš
le Muko še odlašaš
Njo žarki slepijo zdaj ti zaživiš
Skuham kavo? me vprašaš
Prikimam. Kot vedno.
Aboridžini so vedno rekli da "budni sanjajo"...koliko jih še zdaj, ne vem, toda meni se zdi, da pri sebi kot zavesten ustvarjalec prav to počnem.
Čestitke
Hvala za tvojo noto tej pesmi.
¤¤¤
Lepo je, če človek ima družbo ob kavici - ni pomemno, kdo bo skuhal.
LpM
Hvala za besede postojanke, Stojan in Maki.
Kavica v fajn družbi je res tapravi kufetek.
Včasih paše tudi v miru. Takrat je kavica.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!