Na mengeško sem polje
odpravil se bolan,
za svoje svetobolje
šel lek iskat - zaman.
Za srčne bolečine,
ki sem jih utrpel
od ljubice nemile -
tu rase zgolj plevel ...
A majsko sonce lilo
mi je v obraz in z njim
se v srcu otoplilo -
spet diham in živim!
Tako nekoč končala
se vojna je, gorje,
svobode sonce vstalo
je spet izza gore.
Naj danes, ko praznuje
se konec vojne, vsak
poet vzdrži te nuje,
da toži siromak
in svojo bol razglaša,
da sit ga je ves svet -
tako rada oglaša
se žaba spet in spet.
Ne, pesnik naj oznanja,
kot ptič nam zor krasan,
po tisoč temnih zarjah,
glej, vstal je beli dan!
Lepo, Matej.
Bravo Matej, čestitam!
LpM
Poslano:
10. 05. 2021 ob 10:47
Spremenjeno:
10. 05. 2021 ob 10:51
Čestitke!!!
Matej, tako sem bila navdušena nad vsebino pesmi, da je roka kar sama posegla po še enem kliku s čestitko.
Dodajam lep pozdrav,
Breda
In še z moje strani ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!