Sonet XI.
Kaj bo črno ogrinjalo,
ki trpljenje je zadalo,
Tanatosa še ne predrami,
in me čaka v črni jami?
Rabelj mi bo glavo sekal,
ko še jaz za njo bom tekal,
mi izkopal črno jamo,
moje truplo pustil samo.
Zdaj me črvi sami žrejo,
z njenih solz se napojijo,
o meni nič ji ne povejo,
moje duše si želijo,
pijejo mi kri za žejo,
pišejo mi simfonijo.
ki trpljenje je zadalo,
Tanatosa še ne predrami,
in me čaka v črni jami?
Rabelj mi bo glavo sekal,
ko še jaz za njo bom tekal,
mi izkopal črno jamo,
moje truplo pustil samo.
Zdaj me črvi sami žrejo,
z njenih solz se napojijo,
o meni nič ji ne povejo,
moje duše si želijo,
pijejo mi kri za žejo,
pišejo mi simfonijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 07. 05. 2021 ob 08:33
- Prebrano 303 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.5
- Število ocen: 2
