Polje (polno jutra)

daleč stran od hiše
skorajda na skrajnem vogalu polja
zaseješ svoja membranasta jutra

naj rastejo

skupaj s soncem
in drevjem

a čim se nacedi njihov čas
jih požanješ
ter že na dvorišču zanetiš ogenj
da si čimprej pripraviš pogačo neoluščenih daljav

za ves tisti vek ko bo prostorja tudi okoli tebe premalo

albin

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
10. 05. 2021 ob 12:27

Pozdravljen,

pesem ima nadvse odličen začetek, se mi pa zdi, da konec šepa:

ter že na dvorišču sebe zanetiš ogenj
da si čimprej pripraviš pogačo neoluščenih daljav

za ves tisti vek ko bo tudi prostorja okoli tebe premalo


Moj predlog:

ter na svojem dvorišču zanetiš ogenj
da si čimprej pripraviš pogačo neoluščenih daljav

za ves tisti vek ko bo prostorja tudi okoli tebe premalo


Morda sem malo spremenila pomen, moj namen je bil rahlo sprostiti pesem zaznamovanega besednega reda.

Mi je pa všeč "prostorje". Doda veliko večjo širjavo prostoru.


Lp,

Helena

Zastavica

albin

Poslano:
10. 05. 2021 ob 15:35
Spremenjeno:
10. 05. 2021 ob 15:46

 Helena,

 najlepša hvala za tvoj komentar in predlog. Kar posvojil ga bom, mi je
 všeč, Bom pa raje odvzel besedo sebe in pustil le dvorišče.

 Upam, da je tako tudi v redu.


 Lp,  albin

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
10. 05. 2021 ob 16:24

Seveda. :)

Izredno tenkočutna pesem o vzpostavljanju prostorja, ki ga potrebuje dan, da se lahko namestimo v njem. 

Četudi (ali ravno) daleč stran od hiše potrebuje vsak svoje polje (čistih in nežnih) juter. 


Čestitke!

H

Zastavica

albin

Poslano:
12. 05. 2021 ob 17:27

 Helena,

 najlepša hvala za podčrtanko.

 Zelo me veseli.

 :)


 Lp,  albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 06. 05. 2021 ob 07:40
  • Prebrano 211 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica