Cestne luči ližejo noč
kot žival sol
ko se opotekaš
skozi prepoved
vode in ognjišča
Je res pomembno
na kateri klopi
sedi smrt
usesti se
je edina svoboda
Leči ne smeš
in spati
v očesnih dupljah ulic
Nevarno je
srečati človeka
v noči brez zvezd
ko moraš goreti
kot kres
da bi dočakal
pepel novega dne
urednica
Poslano:
10. 05. 2021 ob 12:19
Spremenjeno:
11. 05. 2021 ob 10:14
Odlična metaforika, ki se splete v tekočo družbenokritično ter eksistencialistično pesem.
Pretresljiv predvsem konec kresov ter metafora "očesnih dupljah ulic".
Ja, ulice imajo resda na tisoče oči, ampak kaj, ko so vse prazne.
Čestitke,
H
Helena, hvala za lep komentar. Me veseli.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!