Na lep, zgodnje-pomladanski dan se sorodniki zberejo

ob zemljemercu in izkazujejo svoje strinjanje z mejo.

Medtem, ko drugi še podaljšujejo občutek pomembnosti ob dogodku,

se on oddaljuje s trdnim korakom in se nazaj ne ozira.

Ve, da ga ne bodo več vprašali za mnenje.

Drugi pa do tega spoznanja še kar nočejo priti.

Zemljo, ki so mu jo izročili predniki, ni užival niti toliko,

da bi si na njej ustvaril ena sam prijeten spomin.

S sorodniki si ni izmenjal pozdravov, niti skupnih spominov.

Čimprej jih hoče pozabiti, njih in zemljo očetov.

Ni se pridružil izpiranju grenkobe s sladkim vinom.

Tistim vinom, ki ga je pridelal Tujec.

Tisto grenkobo, ki še dolgo ostane v ustih ob prodaji Očetove zemlje.

Zdaj lahko jadra!

Kjerkoli - korenine ga ne vežejo več.

Če vezi je premalo, ali pa so preslabotne,

tuji veter spremeni domače ljudi v popotne.

ZmagoB