NEZAŽELENA
Ne veš, da sem hčerka.
Z roko, ki visi v prazno,
kadar drgeče. S premalokrat
objetim telesom. Z očmi,
ki so včasih verjele v boga.
S preperelo vrvjo za prtičke,
ki uglajeno prekrijejo
črvovino.
Ne veš, da sem mama.
Ne veš, da me uživajo
v kosih z veliko zabele
in da vsako noč poženem
na novo. Z malo bolj uvelimi
listi in z vse več koloradskimi
hrošči. Ne veš, da je
v moji senci še vedno otrok,
ki čaka, da mu položiš pod solzo
krpo sočutja.
Ne veš, da sem ženska.
Misliš, da sem poleno.
In bog mi pomagaj,
včasih zato še vedno
razpadem na trske.
Zvezdanino izvrstno interpretacijo pa lahko slišite na povezavi od 49:06 dalje:
le molčati
in uživati v besedi podarjeni
brati
bolečino stikov
in prikloniti se pesmi - ženi
Odličnoooo!
Sem se zamislila, se še vrnem.
Lep pozdrav, Marija
Čestitke, imenitna pesem o nezlomljivosti duha ...
lp, Ana
Pa sem jo našla, počasi skozi prevod k izvirniku.
Čestitam!
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 04. 05. 2021 ob 06:32
- Prebrano 796 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 367.47
- Število ocen: 13