Luknja v škornju
V deželi tisočerih jezer ….
so bili prsti omrtvičeni
v usnjenih škornjih.
Mečkali so
sibirski mraz,
da bi pustili sledi.
In brali svoje vrednote.
Snežni metež je obračal mesece ….
Nisem odkrila nove decimalke π,
niti napisala knjižne uspešnice.
Moja orientacija ostaja
sinonim za izgubljenost.
Strah sem s strahom
preobrazila v adrenalin
in predsodke v
nove priložnosti.
Oči so fotografirale severni sij
in ga objavile v zakladnico spomina.
Shranjen je v arhiv srca.
Mejo proti domu
prestopim z
luknjo v škornju.
Plitvi pogledi
obsojajo nepazljivost.
A iz mene sije
hvaležnost, da niso
ostali neomadeževani.
Nove škornje kupim,
da jih raztrgam še bolj.
Zanimivo in všečno:)
Lp, Stojan
Hvala!
Prijeten večer,
Magdalena
Poimenovala bi jo še podnaslovom, minevanje...
Všeč!
Ld!
Tanja, ne vem, če razumem predlog o minevanju ... Moram premisliti ...
Vsekakor pa hvala za odziv.
Ld
Damjana, hvala, sem vesela odziva.
Lp
Odlična metafora osvobajanja, prestopanja mej in dileme, koliko lukenj je dobro, da ima škorenj, da je udoben za pustolovščine.
Čestitke!
H
Najlepša hvala!
Lp
Magdalena
Čestitke in lep pozdrav!
koni
odlična zadnja dva verza.
bomba
Poslano:
05. 05. 2021 ob 16:17
Spremenjeno:
05. 05. 2021 ob 16:32
Koni, hvala, vračam pozdrav!
Magdalena
Naprimerjanez, hvala!
Napisana najiskrenejše!
Lp
Magdalena
mogoč zato v njima takšna moč :)
:O
lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maja Podgoršek
- 01. 05. 2021 ob 21:37
- Prebrano 467 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 22.5
- Število ocen: 2