Razgibanega dne
Bog po zemlji hodi
Človek od skrbi
ne ve
maj cvete
razsuje cvetje se
po vodi
On gre
na kraje
nedotaknjene
k deviškim vrelcem
milosti
pozabljene
vrh zgubane zemlje
tja v soteske mračne
v živo skalo
izdolbene
še se lahko napijemo čistega ali
boga najdeš na najbolj samotnih krajih ali
v največji temi ali
v človeku
ki je kot skala
da iz njega teče bistri studenec
lp
pi
na kraje
nedotaknjene
k deviškim vrelcem
milosti
še tako trdna skala, ima lahko "mehko sredico".
Stojan
Draga Irena in Stojan, hvala za lepa komentarja.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!