Žalostne hiše prazno stojijo,
stropovi se sklanjajo skoraj do tal,
v njih ni življenja in stene visijo.
Če bodo padle, jih bo kdo pobral?
Je tema napadla njihova okna
in prah zdaj prekriva mogočno stopnišče,
kjer so otroci nekoč se podili,
ostalo je mrzlo in prazno ognjišče.
Saj nič ni zgorelo, vsaj ne zares,
samo moje sanje vstopile so v dim.
V resnici pa nov se začenja že ples,
tokrat ne plešem, le zraven stojim.
A vem, da bom kmalu spet zaplesala
in prepodila vse sence iz oči,
prav kmalu spet ponosno bom stala,
jutro prepričala, naj se zbudi.
V hišah se bodo okna odprla
in s škurami mahala meni v pozdrav.
Takrat bom odšla in vrata zaprla.
Nekomu. Nekoč, nekje. Bo že prav.
Čestitke mirraom čudovita pesem, zelo se me je dotaknila!
Čestitke
urednica
Poslano:
02. 05. 2021 ob 11:56
Spremenjeno:
02. 05. 2021 ob 11:58
krasno, a bi se pesem dalo metrično še urediti, da bi dosegla popolnost. Za začetek bi ji lahko dodelila kvartinsko ogrodje, s tem ti pesem nekje na sredini ne bi ušla iz zadanega metričnega okvira. Potem pa tu in tam samo še obrneš vrstni red besed, dodaš kakšen zlog za tekstovno uravnoteženje kitic ...
Predlog
Žalostne hiše prazno stojijo,
stropovi se sklanjajo skoraj do tal,
v njih ni življenja in stene visijo.
Če bodo padle, jih bo kdo pobral?
Lidija, ena velika pohvala uredništvu, le na tak način lahko "rastemo".
Vse lepo, Stojan
Poslano:
02. 05. 2021 ob 14:38
Spremenjeno:
02. 05. 2021 ob 16:15
Hvala, vsem, še posebej pa Lidiji. Res je, tu smo tudi zato, da se učimo in izboljšujemo. Bom popravila.
Upoštevano, popravljeno.
Lep dan
zadnja dva verza nardita celo pesem.
really good.
ZELO LEPO IN ČESTITKE K PESMI
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirraom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!