Upočasnjeno gorijo nebesa in bukve zelenijo osladno.
Entuziazem lansira nagon in vonj po konjskih iztebkih je dokončen.
Stiskam pesti in udriham s težo kopit.
Večnost.
Čeprav ne vem kaj hočem, vem česar nočem. Kritika, v kolikor ni utopija, tudi ne seže dlje. Danes se ubija in oživlja simbolno. Že jutri bo bolno, kdo je prvi razparal ta vamp. Daj ti, daj ti..., Kafka?
lp, m
pesem upora je penikova dolžnost! Ni nujno, da bo vonj po konjskih iztrebkih večno lebdel v zraku ... odvisno od moči kopit ... bodo udarjala v črno tarčo ali bodo bežala ... Kaj bomo?
lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!