Ni dolgo odkar je presahnila,

v njeni strugi ni več sledi korakov,

rekli so,

ta pesem o reki je zlagana,

ne dere več ponoči,

kot utrinek je padla,

ujela škrate iz zagate,

pospravila breg in umila ušesa.

Ni dolgo odkar je presahnila,

v svoji vasi je izgubila vrt,

rekli so,

ta pesem o reki je zlagana,

vode si išče podnevi,

kot puščava je sama,

ujela ptice za srž resnice,

pozdravila morje in zalila vice.

Ni dolgo odkar je presahnila,

v njeni globini je življenje obstalo,

rekli so,

tej pesmi o reki se ne vidi dna,

ni več reka, če presahnjena,

zdaj kot drevo je pozimi,

izgubila željo za mir spomladi,

se zlila z morjem in pozabila nase.

(2021)

Doroteja Vrbanova