Tisoč besed je bilo izrečenih,
a jaz še vedno čakam tiste prave,
besede neukročene in zvedave,
ki jih stresaš kar iz glave.
Besede, ki rodijo se za mene,
z občutkom izrečene.
Besede, ki o njih ne premišljuješ
in jih ne vsiljuješ.
Besede le pred sebe položiš
in potlej čakaš, kaj nazaj dobiš.
In vendar, ne ostani le pri njih,
saj so življenju le navdih.
Samo vznožje za vzpetino,
posoda za vsebino,
kozarec za penino.
So le prehod s površja v globino.
Besede ki jih ne vsiljuješ...
Tako, ja... počakati jih treba, vedno pridejo...
Ld!
Hvala za komentar, Tanja in Damjana.
urednica
Poslano:
27. 04. 2021 ob 18:52
Spremenjeno:
27. 04. 2021 ob 18:52
Pozdravček, mirraom, zanimiva pesem. Morda nekaj razmislekov - najprej: če se le da, obdrži naravni vrstni red besed (kot v goovru) in pa ponavljanja naj bodo načrtovana in naj jih ne bo preveč:
Tisoč je besed je bilo izrečenih,
a jaz sše vedno čakam tiste prave, besede neukročene in zvedave.
Besede, ki jih stresaš kar iz glave.
Besede, ki rodijo se za mene,Besede, z občutkom izrečene.
Besede, ki o njih ne premišljuješ,Besede, ki jih ne vsiljuješ.
Besede le pred sebe položiš
in potlej čakaš, kaj nazaj dobiš.
In vendar, ne ostani le pri njih,
saj so življenju le navdih.
Samo vznožje za vzpetino., (prej ponavljaš že "besede")Samo posoda za vsebino., Samo kozarec za penino.
So le prehod s površja v globino.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Poslano:
27. 04. 2021 ob 21:37
Spremenjeno:
28. 04. 2021 ob 11:46
Ana, hvala. Bom prespala ;)
Prespala, popravila. Tu smo, da se učimo. Hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirraom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!