Zdaj vem,
zdaj vem,
ko pisati ne smem.
Vem,
kaj imela sem
nekoč.
NEKOČ,
ko sem bila
LE rama za plakanje,
Dunja.
Zdaj vem,
ko slišati
ne smem.
Zdaj vem,
ko vsi molče,
vsi molče
in o sebi
NIČ ne govore.
Smela sem te poslušati,
Dunja.
Smela sem slišati
tvoje RANJENO SRCE.
Govorila si mi,
govorila,
govorila in jokala.
Smela sem te
SLIŠATI,
smela sem te
POSLUŠATI.
A zdaj,
slišati nikogar
ne smem,
ker vsi
MOLČE,
molče.
In NIHCE
o SEBI
Ničesar ne pove.
Zdaj vem,
o zdaj vem,
kaj nekoč imela sem,
Dunja.
SMELA sem POSLUŠATI,
SMELA sem POMAGATI,
čeprav SRCA
nisem mogla ti
OZDRAVITI.
Nisem imela te moči,
a smela sem
te SLIŠATI.
O, zdaj vem.
Zdaj vem,
Dunja.
Andreja, ne vem, kaj je v ozadju, vendar izredno čustvena. Žal, na določene stvari nimamo vpliva.
Ld, Stojan
Bilo je nekoč v Ameriki....
Hvala ti Stojan
Andreja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andreja Preprosta
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!