Odvisnost te drži
njeni kremplji so močni
da dušo duši.
Njeni kremplji so zlobni.

Podoba v ogledalu zbeži
ker ta zver, ki gleda vanj
nisi ti.
Kot podoba iz zanj
iz more, iz katere se ne zbudi,
drugače kot na silo.
Utrip tvojega srca išče žilo
a kaj ko jo prej najde
bolezni strup.

Besede postanejo hrup
vsak trenutek težji obup
moralo skozi okno vržeš
vest zvežeš in začasno zmrzneš,
ker ne znaš brez zveri živeti
ko si z njo, si želiš umreti.

A če si resnično srčno želiš
se opice na hrbtu znebiš,
odpade žalost kot listje pozne jeseni,
kar je bilo prej vse, zdaj nič ne pomeni.

Kdorkoli se bori
z zverjo, katera dušo duši,
naj nikoli in nikdar
upanja ne izgubi.

Da se! Počasi - dan na dan
ali uro na uro.
Privrela bo sreča na plan,
za prvo zmago boš sam,
nato se bojo vrnili ljudje in življenje,
takrat boš dokončno ubil
brezvezno trpljenje.

Drugim - kateri niste bili zasvojeni,
ne glejte jih kot da so izgubljeni,
kot da so tatovi, ki nalašč vršijo kriminal.
So le žalostni in bolni.
Dovolj pomoči je če pokažete
da vam je mar.

kletka